COVID-19
Vrtec in Šola
Starši, učenci in dijaki o izobraževanju na daljavo v izrednih razmerah med prvim valom pandemije covida-19
V sodelovanju s študentom magistrske stopnje Lukom Uršičem smo izvedli raziskavo o stališčih učencev zadnje triade OŠ, srednješolcev in staršev o ključnih vidikih izobraževanja na daljavo v času prvega vala pandemije. Raziskava je bila izvedena v času zaprtja države in šol spomladi 2020. Ugotovili smo, da so šolarji za pouk na daljavo porabili nekoliko več časa kot pred epidemijo, pri tem pa so najbolj pogrešali osebni stik s svojimi sošolci. Pouk na daljavo so ocenili kot manj motivirajoč, prav tako so poročali, da so pridobili manj znanja, ki je bilo tudi manj utrjeno. Tudi starši so se med šolanjem na daljavo soočali z različnimi težavami. Predvsem starši osnovnošolcev so poročali o težavah z usklajevanjem med šolanjem in drugimi obveznostmi, o težavah v primeru več šoloobveznih otrok ter težavah z motiviranjem otroka za šolsko delo. Starši maturantov so v večji meri pogrešali osebni stik z učitelji, šolanje na daljavo pa so ocenili kot bolj stresno kot drugi dve skupini staršev šolarjev. Starši so, podobno kot njihovi mladostniki, ocenili, da so šolarji med šolanjem na daljavo v izrednih razmerah pridobili manj znanja, ki je bilo tudi manj utrjeno. Tako šolarji kot njihovi starši so menili, da bo postalo šolanje na daljavo v prihodnosti pomembno, vendar pa ne bo nadomestilo šolanja v razredu. Šolarji so kot pozitivno stvar pouka na daljavo izpostavili dejstvo, da so postali v tem obdobju bolj samostojni.
Vira:
Uršič, L. in Puklek Levpušček, M. (2020). Učenci zadnje triade OŠ in dijaki o učenju na daljavo med epidemijo COVID-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času koronske krize (str. 191-203). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/243/347/5746-1
Puklek Levpušček, M. in Uršič, L. (2021). Slovenian parents’ views on emergency remote schooling during the first wave of the Covid-19 pandemic. CEPS journal, 11, 263-290,
Zaprtje vrtcev in šol kot posledica epidemije covida-19: Kako se počutijo otroci?
Namen kvalitativne raziskave, ki je bila izvedena v začetku leta 2021, je bil na podlagi neposrednega poročanja otrok preučiti, kako se med zaprtjem vrtcev in šol zaradi epidemije covida-19 počutijo predšolski in šolski otroci. Zanimalo nas je tudi, kako njihove morebitne čustvene in vedenjske težave ocenjujejo starši ter s katerimi težavami se starši spoprijemajo v času epidemije. Največji delež predšolskih otrok je odgovoril, da so se počutili dobro, nekaj manj pa, da so se počutili slabo ali dobro in slabo hkrati, medtem ko se je največ šolskih otrok počutilo slabo. Otroci so navajali tako pozitivne kot negativne vidike karantene, in sicer so kot negativni vidik najpogosteje omenjali socialno izolacijo od prijateljev, šolski otroci pa tudi delo za šolo. Večina otrok ni izražala izrazitih vedenjskih in čustvenih težav. Večina staršev je navajala težave pri usklajevanju delovnih obveznosti, ukvarjanja z otrokom ter pomoči otroku pri šolskem delu. Ugotovitve raziskave ponujajo izhodišča za razmislek o pomenu odprtja vrtcev in šol med epidemijo ter oblikovanja podpore za starše in otroke pri učinkovitem spoprijemanju z negativnimi posledicami zaprtja.
Vir:
Marjanovič Umek, L., Hacin Beyazoglu, K. in Fekonja, U. (2021). Zaprtje vrtcev in šol kot posledica epidemije covida-19: Kako se počutijo otroci? Sodobna pedagogika, 72(1), 10-31.
Težave in izzivi družin z otroki v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije Covid-19
V sodelovanju s študentkami 3. letnika Psihologije smo izvedli kvalitativno raziskavo o težavah in izzivih družin med karanteno v prvem valu epidemije covid-19 leta 2020. Namen kvalitativne raziskave je bil preučiti izzive in težave, s katerimi so se soočale družine med karanteno zaradi epidemije covid-19, ter njihove načine spoprijemanja. Ugotovili smo, da se je večina družin razmeroma učinkovito spoprijemala in prilagodila na situacijo. Starši so najpogosteje navajali težave z usklajevanjem dela za službo in časa za družino, prepire, preobremenjenost in stres. Pri otrocih so kot največjo težavo poudarili pomanjkanje socialnih stikov z vrstniki in težave s šolskim delom pri šoloobveznih otrocih. Starši so navajali tudi pozitivne vidike karantene, na primer več časa za skupne dejavnosti, boljšo razdelitev nalog in medsebojno pomoč ter povezanost. Med družinami so bile v zaznanih težavah in izzivih razlike glede na starost otrok in glede na delovno obremenitev staršev.
Vir:
Hacin Beyazoglu, K., Bertogna, T., Hostnik, L., Jakopič, T., Škoda, K., Zakelšek, M. in Fekonja, U. (2020). Težave in izzivi družin z otroki v zgodnjem in srednjem otroštvu med karanteno zaradi epidemije COVID-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času koronske krize (str. 191-203). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/243/347/5746-1
Izzivi poučevanja na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem v prvem in drugem valu epidemije Covid-19
V prvem valu epidemije COvid-19, spomladi 2020 smo izvedli kvalitativno raziskavo na priložnostnem vzorcu nekaterih osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, v kateri so učitelji in ravnatelji poročali, s kakšnimi izzivi se soočajo pri poučevanju na daljavo z otroki s priseljenskim ozadjem, kako jim prilagajajo pouk in kako se na spremenjene razmere šolanja od doma odzivajo učenci in dijaki s priseljenskim ozadjem. Rezultati analize kažejo na zoženje učnih vsebin, ki ob težje razumljivih pisnih navodilih, tehničnih omejitvah in specifikah domačega prostora učenja zahtevajo od učiteljev angažirano, neposredno vzpostavljanje dialoga prek telefona ali socialnih medijev ter privolitev na fluiden čas poučevanja. Učni proces, ki je bil omejen v glavnem na pouk slovenščine, je lahko stekel šele ob zagotavljanju osnovne moralne in čustvene podpore učencem in njihovim staršem, ki so med epidemijo ostali brez stika s slovenskim jezikovnim okoljem. Čez leto dni, spomladi 2021 smo v kvantitativni raziskavi na manjšem, priložnostnem vzorcu učiteljev in učencev s priseljenskim ozadjem, primerjali izzive in prilagoditve pouka na daljavo med prvim in drugim valom epidemije ter zaznane učinke šolanja na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem. Rezultati nakazujejo upad težav z opremo IKT v primerjavi s prvim valom, medtem ko so bile še vedno prisotne težave, povezane z učenjem in učnim jezikom ter posledicami socialne izolacije. Učitelji so individualizirali način poučevanja in učne pomoči glede na zaznane jezikovne in učne težave ter osebne stiske. Raznojezični pristopi so se izkazali za učinkovite pri zagotavljanju inkluzivnega poučevanja v večkulturnih okoljih in bi jih veljalo krepiti tudi pri pouku v šoli.
Vir:
Žmavc, J., Autor, S., Gril, A. (2020). “Tudi mama se vam zahvaljuje in vas pozdravlja” – Pedagoški proces z otroki priseljencev med epidemijo covida-19. Sodobna pedagogika, 71(137), 4, str. 58-74. ISSN 0038-0474. https://www.sodobna-pedagogika.net/arhiv/nalozi-clanek/?id=1767 . [COBISS.SI-ID 44430339].
Gril, A., Autor, S., Žmavc, J. (2022). Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije bolezni Covid-19 v Sloveniji. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 56, str. 169-185. ISSN 0353-6777. https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10953/10136, DOI: 10.3986/dd.2022.2.12. [COBISS.SI-ID 116307971] .
Čustveni in vedenjski odzivi
Težave v tesnih medosebnih odnosih mladih v času pandemije covida-19
V študiji smo primerjali stopnjo težav v tesnih odnosih mladih, starih 18 do 25 let, na področjih odnosov s prijatelji, vzpostavljanja nove partnerske zveze, spolnosti, trenutnega partnerskega odnosa, starševskega nadzora in bivanja s starši ter družinskih konfliktov v času pred pandemijo in v prvih dveh valovih pandemije. Rezultati so pokazali, da se je stopnja zaznanih težav v času dveh valov pandemije povišala na vseh šestih področjih odnosov, najbolj na področju odnosov s prijatelji in vzpostavljanja nove partnerske zveze. Stopnja zaznanih težav je bila povezana tudi z izobraževalno stopnjo udeležencev, spolom, prisotnostjo ali odsotnostjo partnerskega razmerja in spremembo bivališča v času pandemije.
Vir:
Puklek Levpušček, M. in Poredoš, M. (2022). Difficulties in the close social relationships of Slovenian students during the Covid-19 pandemic. CEPS journal. Doi: https://doi.org/10.26529/cepsj.1400
Zaznani vpliv pandemije na predstave o prihodnosti in subjektivno blagostanje pri mladih na prehodu v odraslost v šestih državah
V okviru mednarodne skupine raziskovalcev COVIN (COVID International) smo pri mladih na prehodu v odraslost (med 18 in 29 let; N = 1768) v Italiji, na Kitajskem, v Litvi, na Portugalskem, v Sloveniji in ZDA preučevali zaznani vpliv pandemije (finančni vpliv, vpliv (ne)dostopnosti osnovnih virov in psihološki vpliv) na predstave posameznikov o njihovi finančni prihodnosti in njihovem življenju v prihodnosti na splošno ter posredno vlogo nestrpnosti do negotovosti v teh napovednih odnosih. Zaznana vrsta vpliva (finančni, viri, psihološki) je negativno in neposredno napovedovala manj optimistične predstave mladih o finančni prihodnosti in o življenju v prihodnosti, in sicer ne glede na srednje razlike med državami. Višja raven nestrpnosti do negotovosti pa je posredovala tudi pomemben vpliv zaznanega psihološkega vpliva na manj optimistične predstave o prihodnosti.
Vir:
Lanz, M., Sorgente, A., Voysilis, R., Fonesca, G., Lep, Ž., Li, L., Zupančič, M., Crespo, C., Relvas, A. P., Serido, J. (2021). A Cross-national study of COVID-19 impact and future possibilities among emerging adults. Emerging adulthood. https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/21676968211046071, DOI: 10.1177/21676968211046071. ž
Nadalje smo želeli prepoznati skupine, ki so v različni meri odporne na neugodne življenjske okoliščine pandemije. Z analizo latentnih profilov smo prepoznali 4 različne profile prožnosti, ki vključujejo več virov: dimenziji prožnosti jaza in pozitivnosti, religioznost, družbeno-ekonomski položaj, zaznano čustveno oporo družine in zaznano čustveno oporo vrstnikov. 1. skupina z visoko ocenjenimi viri (pogosteje s Portugalske in iz Slovenije) je najšibkeje zaznala negativen psihološki vpliv pandemije, izražala najvišjo raven subjektivnega blagostanja in imela najbolj pozitiven pogled na svojo prihodnost; 2. skupina z nizko ocenjenimi viri (pogosteje s Kitajske, moški in mladi brez partnerja) je najnižje ocenila svoje blagostanje in bila najmanj optimistična glede prihodnosti; 3. skupina z vrstniško oporo in nizko ocenjenimi drugimi viri (pogosteje iz Italije in ZDA, ženske in mladi s partnerjem, ki pa so živeli sami) je sicer poročala o srednji ravni blagostanja, vendar je zaznala podobno močan negativni vpliv pandemije kot 2. skupina (in še močnejši negativen finančni vpliv) in je bila najmanj optimistična glede prihodnosti; 4. skupina z oporo družine in nizko ocenjenimi drugimi viri (pogosteje iz Litve, študenti, brez partnerja ali so imeli svojega otroka) so poročali o povprečni ravni blagostanja, bili srednje optimistični glede prihodnosti ter imeli najmanj težav z dostopom do osnovnih življenjskih virov. Povezave manj prožnih profilov z »državo« so se vsaj delno prekrivale z zgodnejšim pojavom pandemije in večjo razširjenostjo virusa v populaciji.
Vir:
Sorgente, A., Fonesca, G., Lep, Ž., Li, L., Serido, J., Voysilis, R., Crespo, C., Relvas, A. P., Zupančič in M., Lanz, M. (2022). Profiles of emerging adults’ resilience facing the negative impact of COVID-19 across six countries. Current Psychology. https://link.springer.com/article/10.1007/s12144-022-03658-y, DOI: 10.1007/s12144-022-03658-y.
Medkulturne podobnosti in razlike v učinkih starosti, spola in političnih prepričanj na zaznani vpliv pandemije
Vir:Conway III, L. G., …., Lep, Ž., Zupančič, M. idr. (2022). How culturally unique are pandemic effects? Evaluating cultural similarities and differences in effects of age, biological sex, and political beliefs on COVID impacts. Frontiers in Psychology. Doi: 10.3389/fpsyg.2022.937211
Čustveni odzivi, zaupanje in verodostojnost virov informacij ter samozaščitno vedenje med epidemijo
V seriji raziskav, ki smo jih izvedli v Sloveniji in Srbiji z raziskovalci iz Beograda, smo preučevali povezave med čustvenimi odzivi ljudi, zaupanjem in zaznano verodostojnostjo virov informacij ter samozašitnim vedenjem. Pri tem so nas zanimale tako povezave med preučevanimi konstrukti in njihove napovedne vrednosti kot tudi same spremembe v konstruktih v različnih fazah epidemije. Zaznana verodostojnost prejetih informacij o epidemiji se je povezovala z nižjimi negativnimi čustvenimi odzivi, kot tudi s samozaščitnim vedenjem in to že takoj po prvih uradno potrjenih primerih covid-19. Tekom epidemije so se odzivi ljudi spreminjali, in sicer v veliki meri skladno s številom potrjenih primerov v državi. Na podlagi vzorcev odzivanja ljudi smo identificirali ločene faze epidemije. Izsledki raziskav lahko služijo kot pomoč oz. izhodišče pri oblikovanju načinov informiranja ljudi o poteku epidemije in ukrepih, povezanih z njo.
Viri:
Hacin Beyazoglu, K., Babnik, K. in Lep, Ž. (2020). Sto ur po prvem primeru okužbe s COVID-19 v Sloveniji: zaupanje in zaznana verodostojnost virov informacij ter čustveni odzivi. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času koronske krize (str. 191-203). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/243/347/5746-1
Lep, Ž., Babnik, K. in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Emotional responses and self-protective behavior within days of the COVID-19 outbreak: the promoting role of information credibility. Frontiers in Psychology, 11, 1846. doi: 10.3389/fpsyg.2020.01846
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyg.2020.01846/full
Lep, Ž., Ilić, S., Teovanović, P., Hacin Beyazoglu, K. in Damnjanovic, K. (2021). One hundred and sixty-one days in the life of the homopandemicus in Serbia: the contribution of information credibility and alertness in predicting engagement in protective behaviors. Frontiers in Psychology, 12, 631791. doi: 10.3389/fpsyg.2021.631791
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyg.2021.631791/full
Lep, Ž., Damnjanović, K., Ilić, S., Teovanović, P. in Hacin Beyazoglu, K. (2020). HomoPostpandemicus: vedenjski in čustveni odzivi na pandemijo COVID-19 po koncu prvega vala v Srbiji. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času koronske krize (str. 191-203). Znanstvena založba Filozofske fakultete.https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/243/347/5746-1
Dejavniki dobrega duševnega zdravja in težav v duševnem zdravju pri odraslih med epidemijo
Psihološko odzivanje odraslh na epidemijo COVID-19 smo spremljali v nizu raziskav: (1) v prvih tednih razglašene epidemije v Sloveniji smo o psihološkem doživljanju povprašali 2722 oseb (25 % moških), starih med 18 in 82 let; (2) del teh udeležencev (N = 142) je v omenjeni raziskavi sodeloval petkrat v času od začetka do konca uradne epidemije spomladi 2020; (3) v mednarodni raziskavi je 425 slovenskih odraslih (21 % moških), starih od 18 do 76 let, poročalo o psihološkem doživljanju in spoprijemanju z epidemijo. Rezultati analiz so pokazali manj ugodno psihološko delovanje žensk v primerjavi z moškimi, mlajših v primerjavi s starejšimi odraslimi ter manj izobraženih v primerjavi z bolj izobraženimi posamezniki. Poleg tega je na psihološko delovanje ljudi imela večji učinek zaskrbljenost zaradi dejavnikov, povezanih z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, kot pa skrbi v zvezi z okužbo. Skrbi glede ukrepov so prispevale k višji ravni simptomatike v duševnem zdravju in nižji ravni subjektivnega blagostanja, in sicer tako neposredno kot preko zmanjševanja in oviranja zadovoljevanja temeljnih psiholoških potreb. Ugotovili smo tudi, da v psihološkem odzivanju na epidemijo odraslih igrajo pomembno vlogo njihove temeljne in nekatere specifične osebnostne značilnosti. Na primer, v prvem tednu epidemije so bili najbolj v stresu posamezniki z razmeroma visokim nevroticizmom, medtem ko so imeli bolj ekstravertni, sprejemljivi, vestni in čustveno stabilni posamezniki večjo verjetnost ugodnejšega subjektivnega blagostanja. Pomemben varovalni dejavnik za duševno zdravje je imela osebnostna prožnost, t. j. njihova zmožnost učinkovitega prilagajanja na raznolike stresne situacije. Spremljanje psihološkega doživljanja odraslh v prvih treh mesecih epidemije je pokazalo, da so se ljudje uspešno prilagodili na spremenjene razmere, saj je s časom zaznani stres s časom upadal, subjektivno blagostanje pa naraščalo. Na začetku je odraslim stres povzročala predvsem mogoča okužba s koronavirusom, s trajanjem epidemije pa predvsem dolgoročne posledice epidemije, spremenjene življenjske okoliščine in skrbi v zvezi s službo.
Viri:
Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2020). Od začetka do konca uradne epidemije COVID-19 v Sloveniji : stresorji, stres in blagostanje. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času koronske krize (str. 23-35). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/243/347/5746-1
Avsec, A., Zager Kocjan, G. in Kavčič, T., (2020). Kdo je bil najbolj v stresu prvi teden epidemije COVID-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času oronske krize (str. 93-103). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/243/347/5746-1
Zager Kocjan, G., Kavčič, T. in Avsec, A., (2020). Kaj nam je povzročalo stres in slabšalo blagostanje med epidemijo COVID-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije : posamezniki in družba v času koronske krize (str. 117-128). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/view/243/347/5746-1
Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2021). Psychological functioning of Slovene adults during the COVID-19 pandemic: Does resilience matter?. Psychiatric Quarterly, 92, 207-216. https://doi.org/10.1007/s11126-020-09789-4
Zager Kocjan, G., Kavčič, T. in Avsec, A. (2021). Resilience matters: Explaining the association between personality and psychological functioning during the COVID-19 pandemic. International Journal of Clinical and Health Psychology, 21, 100198. https://doi.org/10.1016/j.ijchp.2020.08.002
Avsec, A., Zager Kocjan, G. in Kavčič, T. (2021). COVID-19 lockdown distress, but not the infection concerns, shape psychological functioning during the pandemic: The mediating role of basic psychological needs. Scandinavian Journal of Psychology, 62, 717–724. https://doi.org/10.1111/sjop.12758
Strategije spoprijemanja v času epidemije
V obsežni mednarodni študiji je o spoprijemanju z okoliščinami epidemije ter duševnem in fizičnem zdravju poročalo preko 11 tisoč odraslih iz 30 držav vseh celin, med njimi tudi preko tisoč Slovencev. K nižjemu zaznanemu stresu ter bolj ugodnemu subjektivnemu blagostanju in subjektivnemu fizičnemu zdravju je prispevalo zlasti na smisel usmerjeno spoprijemanje, ki vključuje strategije, s katerimi posamezniki oblikujejo in ohranjajo občutka smisla in pomena svojega življenja, reinterpretirajo neugodne izkušnje kot izziv in priložnost za rast ter sprejemajo stresne okoliščine in tudi v njih najdejo nek smisel za svoje življenje. Tovrsten način spoprijemanja, ki je očitno še posebej učinkovit v nejasnih in negotovih okoliščinah pandemije, pa v manjši meri uporabljajo psihološko neprožni posamezniki – to so tisti, ki izražajo rigidne spoznavne, čustvene in vedenjske vzorce ter težje sledijo osebnim ciljem in vrednotam v zahtevnih situacijah. Dodatna analiza rabe strategij spoprijemanja pri slovenskih odraslih je pokazala, da so ljudje med epidemijo uporabljali eno od treh kombinacij posameznih strategij: (1) osebe z zavzetim slogom spoprijemanja so razmeroma pogosto uporabljali aktivno spoprijemanje, načrtovanje, sprejemanje in pozitivno reinterpretacijo, ta kombinacija strategij pa je se povezovala z najbolj ugodnim duševnim zdravjem; (2) osebe z izogibajočim slogom spoprijemanja so uporabljale predvsem tiste strategije, ki posameznikom omogočajo izogibanje stresnim okoliščinam – uporabo alkohola in drog, občutki krivde, humor – poročale pa so o najmanj ugodnem subjektivnem blagostanju; (3) osebe z nezavzetim slogom spoprijemanja so v splošnem v najmanjši meri uporabljale raznolike strategije spoprijemanja, kar se je povezovala z najvišjo ravnjo stresa, depresivnosti in anksioznosti.
Viri:
Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2022). Coping profiles and their association with psychological functioning: A latent profile analysis of coping strategies during the COVID-19 pandemic. Personality and Individual Differences, 185, 111287. https://doi.org/10.1016/j.paid.2021.111287
Avsec, A., Eisenback, N., Carreno, D. F., Zager Kocjan, G. in Kavčič, T. (2022). Coping styles mediate the association between psychological inflexibility and psychological functioning during the COVID-19 pandemic: A crucial role of meaning-centered coping. Journal of Contextual Behavioral Science, 26, 201-209. https://doi.org/10.1016/j.jcbs.2022.10.001
Eisenbeck, N., Avsec, A., Zager Kocjan, G., Kavčič, T., et al. (2021). An international study on psychological coping during COVID-19: Towards a meaning-centered coping style. International Journal of Clinical and Health Psychology, 22, 100198. https://doi.org/10.1016/j.ijchp.2021.100256
Dejavniki storilnosti na delovnem in družinskem področju v času epidemije COVID-19
Ukrepi, povezani s pandemijo COVID-19, so prinesli večje spremembe na področju razmejevanja dela in zasebnega življena. Delovne organizacije so v visokem odstotku prešle na delo na domu, sočasno so se zaprli vzgojno-izobraževalni zavodi. V kontekstu teh sprememb smo izvedli dve dnevniški raziskavi (N1=128; N2=138), ki sta proučevali dejavniki udejstvovanja oziroma storilnosti na delovnem in družinskem področju tekom enega delovnega tedna. Rezultati obeh dnevniških študij razkrivajo, da se kršitve meje med delom in zasebnim življenjem povezujejo tako z nezadovoljstvom z udejstvovanjem v poklicnem življenju kot v zasebnem. Druga dnevniška študija nadalje razkriva, da se pri delu od doma zaposleni soočajo z nedokončanimi nalogami in opravili, tako službenimi, kot zasebnimi. Tovrstne nedokončane naloge še dodatno prispevajo k nezadovoljstvu z zasebnim in poklicnim življenjem. Raziskavi sta dodatno proučili vlogo spola in starševstva in ugotovili, da so največ težav z upravljanjem meja v kontekstu dela od doma imele ženske z otroki, medtem ko so moški z otroki lažje upravljali z mejami med delom in zasebnim življenjem.
Vloga izgube zaposlitve/prihodka med pandemijo v subjektivnem blagostanju mladih
Avtorji so v empirični raziskavi predstavili neposredne in posredne učinke izgube zaposlitve in finančnih prihodkov zaradi pandemije na subjektivno finančno blagostanje (sedanje in zaznano finančno blagostanje v prihodnosti) ter na psihološko blagostanje mladih na prehodu v odraslost v šestih državah (Italija, Kitajska, Litva, Portugalska, Slovenija in ZDA). Negativni učinki izgube zaposlitve in/ali prihodka so bili na vse tri pokazatelje blagostanja posredovani preko samozaznanih negativnih omejitev med »lockdownom«, neposredno pa izgubi zaposlitve in/ali prihodka nista napovedovali le psihološkega blagostanja. Neodvisno od podprtega modela poti so slovenski udeleženci v primerjavi z mladimi v drugih petih državah poročali o najvišjih ravneh vseh treh obravnavanih pokazateljev blagostanja.
Li, L., Serido, J., Vosylis, R., Sorgente, A., Lep, Ž., Zhang, Y., Fonseca, G., Crespo, C., Relvas, A. P., Zupančič, M. in Lanz, M. (2023). Employment disruption and wellbeing among young adults: A cross-national study of perceived impact of the COVID-19 lockdown. Journal of Happiness Studies, 14, 991–1012. https://doi.org/10.1007/s10902-023-00629-3 [COBISS.SI-ID 142256131]
https://link.springer.com/article/10.1007/s10902-023-00629-3