Otroštvo

V slovenski vzdolžni študiji smo pri otrocih v obdobju prehoda iz vrtca v šolo (N = 240; 47 % dečkov) preverjale modela osebnostne ranljivosti (osebnost povečuje tveganje za razvoj prilagajanja) in brazgotinjenje osebnosti (težave v prilagajanju vodijo do sprememb v osebnosti). Vzgojiteljice so poročale o osebnostnih lastnostih petletnih otrok ter pokazateljih njihovega socialnega prilagajanja (socialna kompetentnost, vedenje ponotranjenja in vedenje pozunanjenja), leto kasneje pa so iste značilnosti teh otrok ocenile učiteljice v 1. razredu šole. Ob upoštevanju sočasnih povezav med osebnostnimi lastnostmi in socialnim prilagajanjem v vrtcu/šoli ter relativne časovne stabilnosti osebnostnih lastnosti in značilnosti socialnega prilagajanja med petim in šestim letom starosti smo podprle model ranljivosti za socialno kompetentnost, tj. nizki ravni ekstravertnosti in vestnosti ter nevroticizem pri petletnikih povečujeta tveganje za težave s socialno kompetentnostjo leto kasneje, medtem ko zgodnejše težave s socialno kompetentnostjo ne prispevajo h kasnejši izraznosti teh lastnosti. Podobno sta nizki ravni ekstravertnosti in vestnosti pri petih letih napovedovali težave ponotranjenja pri šestih letih, težave pri petih letih pa niso vodile so sprememb v osebnostnih lastnostih. Poleg tega so bile težave ponotranjenja dvosmerno povezane z nevroticizmom (skladno z modelom ranljivosti in brazgotinjenja), saj so tudi zgodnejše težave napovedovale porast nevroticizma. Oba modela smo podprle tudi za težave pozunanjenja. Prvotno ocenjene nizke ravni sprejemljivosti otrok so značilno povečale verjetnost kasnejših težav pozunanjenja, hkrati pa je večja pogostnost težav pozunanjenja pri petih letih napovedovala nadaljnji upad sprejemljivosti. Napovedne zveze so bile enake pri dečkih in deklicah. Na podlagi ugotovitev smo izpeljale nasledke za psihološko prakso.

Literatura:

Zupančič, M., Podlesek, A. in Kavčič, T. (2018) Child personality – adjustment associations at the transition from kindergarten to school: Evaluating the vulnerability and the scar model. Child Indicators Research,11(1), 97-116. https://doi.org/10.1007/s12187-016-9423-x Priznanje ARRS Odlični v znanosti na področju družboslovja 2019

Večkratna navezanost

Ker sem se v preteklih znanstvenih monografijah o razvoju navezanosti osredotočila predvsem na razvoj otrokove navezanosti na mamo, očeta, vzgojitelja/ico v vrtcu in učitelja/ico v šoli, sem v znanstveni monografiji »Večkratna navezanost« na podlagi študija raziskav drugih avtorjev, lastnih raziskav in raziskav, narejenih v okviru zaključnih del, ki sem jih mentorirala, ugotavljala, da so tudi sorojenci, vrstniki, rejniki in posvojitelji, stari starši, živali, partnerji, kraji in dejavnosti objekti navezanosti, saj zadovoljijo osnovnim merilom navezanosti. To so iskanje bližine z objektom navezanosti, objekt navezanosti kot varno pribežališče in varna osnova za raziskovanje ter neugodna čustva ob ločitvi ali izgubi objekta navezanosti. Pokazala sem tudi, da se lahko navežemo na več objektov hkrati in da varna navezanost na en objekt ne nadomešča vedno ne-varne navezanosti na drugi objekt.

Literatura:

Cugmas, Z. (2020). Večkratna navezanost. i2. 

V več študijah smo preučevali značilnosti zgodnjega govornega razvoja dojenčkov, malčkov in otrok ter varovalne dejavnike in dejavnike tveganja za razvoj govora. Govor smo ocenjevali na različne načine in z različnimi pristopi, in sicer z opazovanjem v naravnem okolju, preko ocen staršev in z različnimi tandardiziranimi razvojnimi preizkusi (npr. za ocenjevanje besednjaka, slovnice, metajezika in pripovedovanja zgodbe). V povezavi z razvojem govora smo preučevali tudi razvoj in dejavnike zgodnje oz. porajajoče se pismenosti.

Ugotovili smo, da: 

• sta obdobji dojenčka in malčka obdobji velikih in hitrih razvojnih sprememb v govornem razvoju, saj se obseg besednjaka in slovnična struktura govora do tretjega leta starosti zelo hitro razvijata in pomembno povezujeta med seboj. Hkrati pa so med enako starimi dojenčki in malčki velike individualne razlike, tako v hitrosti, kot tudi vzorcu govornega razvoja;
• v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva prihaja do pomembnih razvojnih sprememb v zmožnosti pripovedovanja zgodbe. Zgodbe otrok postajajo vse daljše, slovnično bolj zapletene, predvsem pa tudi vsebinsko bolj celovite, 
• med deklicami in dečki obstajajo nekatere pomembne razlike v razvoju govora, ki pa so odvisne od starosti otrok ter tudi od pristopov k ocenjevanju govora,
• imajo dejavniki družinskega okolja pomemben učinek na različna področja govornega razvoja. Pomembno vlogo v govornem razvoju otrok imajo predvsem izobrazba staršev in njihovo poznavanje otrokovega razvoja; kakovost in pogostost skupnega branja staršev in otrok; starost, pri kateri so starši začeli brati otroku; simbolno bogato okolje (npr. število knjig, obiskovanje knjižnice in lutkovnih prireditev); vključevanje staršev v simbolno igro z otrokom.
• se v predšolskem obdobju pomembno razvija zgodnja oz. porajajoča se pismenost otrok, ki jo lahko strokovni delavci v vrtcu z namenskimi in kakovostnimi spodbudami dodatno spodbujajo.
• ima kakovosten vrtec pomemben učinek za govorni razvoj in razvoj zgodnje pismenosti otrok. Zgodnja vključenost v vrtec je pomemben varovalni dejavnik za govor otrok, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja. 

Literatura:

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, HACIN BEYAZOGLU, Kaja, FEKONJA, Urška. The quality of mother-child shared reading : its relations to child’s storytelling and home literacy environment. Early child development and care. 2019, vol. 189, no. 7, str. 1135-1146, tabeli. ISSN 1476-8275. 10.1080/03004430.2017.1369975.

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška. Zgodnji govorni razvoj : varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju = Early language development : protective and risk factors of family environment. Javno zdravje. 2019, 2, str. 1-13, ilustr. ISSN 2591-0906. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/marjanovic_umek_et_al._jz_2019_02.pdf.

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška, HACIN BEYAZOGLU, Kaja. Dodatni program za spodbujanje zgodnje pismenosti v vrtcu : kratkoročni in dolgoročni učinki = Supplementary programme to support early literacy in preschool : short- and long-term outcomes. Sodobna pedagogika. okt. 2019, letn. 70 = 136, št. 3, str. 10-23, 112-125, ilustr. ISSN 0038-0474. https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/03-2019_dodatni-program-za-spodbujanje-zgodnje-pismenosti-v-vrtcu-kratkorocni-in-dolgorocni-ucinki/.

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, HACIN BEYAZOGLU, Kaja, FEKONJA, Urška. Zgodnja pismenost otrok : učinek vrtčevskih in družinskih dejavnikov = Children’s early literacy : the effect of preschool and family factors. Sodobna pedagogika. mar. 2018, letn. 69 = 135, št. 1, str. 10-27, 126-144, graf. prikazi, tabele. ISSN 0038-0474. 

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška. Gender differences in childrenʼs language : a meta-analysis of Slovenian studies. CEPS journal : Center for Educational Policy Studies Journal. 2017, vol. 7, no. 2, str. 97-111, graf. prikaz, tabela. ISSN 1855-9719. http://www.cepsj.si/pdfs/cepsj_7_2/pp_97-111.pdf. 

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška, SOČAN, Gregor. Early vocabulary, parental education, and the frequency of shared reading as predictors of toddler’s vocabulary and grammar at age 2;7 : a Slovenian longitudinal CDI study. Journal of child language. Mar. 2017, vol. 44, iss. 2, str. 457-479, graf. prikazi. ISSN 1469-7602. 10.1017/S0305000916000167. 

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška. The roles of child gender and parental knowledge of child development in parent-child interactive play. Sex roles. 2017, vol. 77, iss. 7/8, str. 496-509, tabele. ISSN 0360-0025. 10.1007/s11199-016-0734-7.