Mladostništvo in prehod v odraslost

Izobraževanje na terciarni ravni postaja samoumevna življenjska odločitev mladih, ki višje stopnje izobrazbe zaznavajo kot priložnost za boljše karierne možnosti ter materialno bolj udobno življenje. V raziskavi smo preučevali značilnosti študijske motivacije z vidika teorije samodoločenosti, karierne cilje in karierni optimizem mladih. Pri slovenskih študentih ugotavljamo tako notranje kot zunanje razloge za študij. Med notranjimi razlogi je precej izražena želja po védenju, med zunanjimi razlogi pa prevladuje boljša priprava na bodočo karierno pot ter študij kot sredstvo za pridobivanje dobro plačane in ugledne službe. Slovenski študenti sicer pripisujejo večji pomen notranjim kariernim ciljem, vendar imajo tudi visoko izražena karierna cilja, kot sta doseganje finančne uspešnosti in priznavanje karierne uspešnosti s strani drugih. Karierni optimizem mladih v tem življenjskem obdobju je precej visok.

Literatura:

Puklek Levpušček, M. (2018). Mladi, študij in karierna pričakovanja. V M. Zupančič (ur.) in M. Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave (str. 157-192). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/305/445/6689-1

Puklek Levpušček, M., Rauch, V. in Komidar, L. (2018). Individuation in relation to parents as a predictor of career goals and career optimism in emerging adults. Scandinavian Journal of Psychology, 59(2), 146-156. doi: 10.1111/sjop.12421

Ugotavljali smo konstruktno veljavnost ter zanesljivost Lestvice akademske motivacije, verzije za študente (Academic Motivation Scale, AMS-C 28, Vallerand idr., 1992) ter njeno povezanost s spolom, prepričanostjo v pravilno izbiro študija in poklicnimi cilji. AMS-C 28 meri večdimenzionalni motivacijski konstrukt in vsebuje sedem lestvic. V validacijskem vzorcu je sodelovalo 324 študentov različnih smeri študija na Univerzi v Ljubljani. Sedem-faktorska struktura se je sprejemljivo prilegala slovenskim podatkom, prav tako je bila ugotovljena merska invariantnost pripomočka glede na spol. Trenutna prepričanost v pravilno izbiro študija je bila pozitivno povezana z vsemi tremi faktorji notranje motivacije in identificiranim uravnavanjem ter negativno povezana z amotivacijo. Ekstrinzični poklicni cilji so se nizko do zmerno visoko povezovali s faktorji zunanje motivacije, intrinzični poklicni cilji pa s tremi faktorji notranje motivacije, identificiranim in introjiciranim uravnavanjem ter negativno z amotivacijo. Študentke so imele na lestvicah želje po obvladovanju, identificiranega in introjiciranega uravnavanja višje dosežke od študentov. Lestvica AMS-C 28 ima ustrezno konstruktno in konvergentno veljavnost ter zanesljivost v slovenskem okolju.

Literatura:

Puklek Levpušček, M. in Podlesek, A. (2017). Veljavnost in zanesljivost Lestvice akademske motivacije na vzorcu slovenskih študentov. Psihološka obzorja, 26, 10-20. http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2017/puklek-levpuscek_podlesek.pdf

V študiji so nas zanimale spremembe študijske motivacije skozi študijsko leto in njena povezanost z zadovoljevanjem psiholoških potreb po povezanosti, samostojnem odločanju in doživljanju kompetentnosti v študijskem kontekstu ter zadovoljstvom s študijem. Študijsko motivacijo smo, s pomočjo vprašalnika AMS-C 28, ugotavljali na motivacijskem kontinuumu, kot je opredeljen v teoriji samodoločenosti. Ta se razteza od odsotnosti motivacije prek različnih oblik zunanje motivacije do izrazito notranje motivacije. Ugotovili smo, da so različne oblike motivacije pri študentih precej stabilne skozi študijsko leto. Študentje, ki imajo bolj izraženo avtonomno usmerjenost pri študiju, poročajo tudi o bolj zadovoljenih psiholoških potrebah v študijskem kontekstu, prav tako so bolj zadovoljni s študijem in bolj prepričani v pravilno izbiro študija. Zadovoljene psihološke potrebe so dejavnik, ki dodatno pojasni zadovoljstvo študentov s študijem, ob že potrjeni pomembnosti učinka avtonomne usmerjenosti pri študiju.

Literatura

Puklek Levpušček, M. in Podlesek, A. (2019). Links between academic motivation, psychological need satisfaction in education, and university students’ satisfaction with their study. Psihologijske teme, 28(3),567-587. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=334420

Izvedbo mednarodne raziskave socialno-ekonomskih pogojev življenja študentov v Evropi – Evroštudent VI in VII, ki poteka ciklično na tri leta, smo koordinirali v Sloveniji in zbirali podatke na reprezentativnih vzorcih populacije študentov, vpisanih v letih 2016 in 2019 na katerikoli študijski program I. in II. bolonjske stopnje ali višješolski program (razen on-line študijskih programov), ki se izvajajo na univerzah in samostojnih višješolskih in visokošolskih zavodih. Namen raziskave je pridobiti mednarodno primerjalne podatke za socialno razsežnost visokega šolstva in omogoča sodelujočim državam vpogled v socialno in ekonomsko ozadje ter značilnosti študentske populacije in organiziranosti visokošolskega izobraževanja. Raziskava zbira podatke o socialno-izobrazbenem ozadju in drugih demografskih značilnostih študentske populacije, načinih vstopa v visoko šolstvo, vrstah in oblikah študija, finančnih sredstvih in stroških študentov, stanovanjskih razmerah, študijski mobilnosti  in internacionalizaciji pa tudi o subjektivnih ocenah kakovosti študija ter prihodnjih načrtih študentov za študij in delo. Raziskava predstavlja ugotovitve o tem, s katerimi težavami in ovirami se študenti srečujejo pri svojem študiju in bivanju in omogoča načrtovanje nacionalnih strategij in politik, usmerjenih k izboljševanju kakovosti visokošolskega študija in bivanjskih ter ekonomskih razmer študentov.

Literatura:

Gril, A., Bijuklič, I., Autor, S., Prem, I. (2022). Evroštudent VII : socialni in ekonomski pogoji življenja študentov v Evropi: 2018-2021, nacionalno poročilo – Slovenija. E-izd. Ljubljana: Pedagoški inštitut. ISBN 978-961-270-379-0. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2022/02/evrostudentVII.pdf . [COBISS.SI-ID 93467395].

Gril, A., Bijuklič, I., Autor, S. (2018). Evroštudent VI : socialni in ekonomski pogoji življenja študentov v Evropi: 2016-2018, nacionalno poročilo – Slovenija. Ljubljana: Pedagoški inštitut, cop. 2018. ISBN 978-961-270-290-8. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/07/EvrostudentVI_porocilo.pdf [COBISS.SI-ID 297532928]

Dinamika v romantičnih razmerjih mladih na prehodu v odraslost se spreminja zaradi sprememb v življenjskih potekih mladih, ki, v primerjavi s prejšnjimi generacijami mladih,  v večji meri podaljšujejo obdobje izobraževanja v zgodnja dvajseta leta in s tem ekonomsko odvisnost, odlagajo dolgotrajna zavezujoča partnerska razmerja, pripisujejo veliko pomembnost osebnemu razvoju na področju dela in kariere ter preživljanju prostega časa. V zadnjih letih se spreminja tudi način vzpostavljanja stikov s potencialnimi partnerji, saj ima vse več mladih izkušnje z uporabo spletnih aplikacij za zmenke, ki se uporabljajo tako za iskanje kratkotrajnih intimnih stikov kot dolgoročnih partnerskih razmerij. V raziskavi proučujemo stališča mladih do romantičnih razmerij in spolnosti ter povezanost omenjenih stališč s partnerskim statusom in uporabo spletnih aplikacij za zmenke. Posebno pozornost posvečamo mladim v dvajsetih letih, ki trenutno niso v partnerskem odnosu ali še niso imeli partnerja. Zanima nas njihova motivacija po vzpostavljanju partnerskega odnosa in povezanost omenjene motivacije z nekaterimi osebnostnimi lastnostmi, pretirano rabo spleta in odnosi s starši.

Literatura:

Puklek-Levpušček, M., & Glavač, T. (2023). Beliefs about Romantic Relationships and Sexual Attitudes Predicting Romantic Relationship Experiences, Intentions, and Dating App Use. The Open Psychology Journal, 16(1).

Količinske in kakovostne značilnosti socialnih mrež smo s pomočjo  preučili pri 51 mladostnikih, ki so živeli v stanovanjskih skupnostih, ter jih primerjali z značilnostmi socialnih mrež mladostnikov, ki so živeli v svojih družinah. Rezultati so pokazali precejšnje razlike. Mladostniki v izvendružinski institucionalni vzgoji v primerjavi s svojimi vrstniki imajo izrazito manjše socialne mreže, še zlasti imajo manj tesnih medosebnih odnosov, v svoje socialne mreže pa so pogosteje vključili tudi strokovne delavce. Šibkosti socialnih mrež mladostnikov v stanovanjskih skupnostih so se pokazale zlasti na področju odnosov z družino: člane ožje in razširjene družine so v primerjavi s svojimi vrstniki, ki so živeli v družinskem okolju, redkeje uvrščali v svojo socialno mrežo, z njimi so imeli redkejše stike, od njih prejemali manj opore ter bili s temi odnosi manj zadovoljni. V splošnem so bile manj ugodne količinske in kakovostne značilnosti socialnih odnosov povezane z intenzivnejšo samoporočano osamljenostjo mladostnikov, zlasti so bile te povezave opazne na področju odnosov z družino. Študija je osvetlila manj ugodne socialne mreže mladostnikov v izvendružinski institucionalni vzgoji, kakovostni socialni odnosi, zlasti z družinskimi člani, pa imajo varovalno vlogo v osamljenosti mladostnikov. Te ugotovitve nakazujejo na potrebo po intervencijah, usmerjenim k izboljševanju razpoložljivosti in oporne vloge članov ožje, pa tudi širše družine teh mladostnikov, pomembno vlogo pa lahko prevzamejo tudi strokovni delavci, ki delajo z njimi.

Literatura:

Kristan, N., Marovič, M. in Kavčič, T. (2022). Who has my back? : social convoys and loneliness in Slovenian adolescents living in residential youth care group homes. Child & Family Social Work, 27, 254-266. https://doi.org/10.1111/cfs.12879 

V znanstveni monografiji »Namišljeni objekti navezanosti« obravnavam navezanost na objekte, s katerimi nimamo neposrednih telesnih stikov, morda so le oddaljeni, lahko pa socelo nevidni ali izmišljeni, vendar vseeno zadovoljujejo merilom objektov navezanosti. Ti objekti so še nerojeni otroci, namišljeni prijatelji, slavne osebe, morebitni partnerji, ki jih posamezniki spoznajo na spletu, geografsko oddaljeni partnerji, nekdanji partnerji, Bog in mistična bitja, nostalgični spomini in preminule osebe. Obravnavam jih v ločenih poglavjih, ki si sledijo skladno z razvojnimi stopnjami. V poglavju o še nerojenih otrocih obravnavam prednatalno navezanost, sledi poglavje o navezanosti na namišljene prijatelje, ki si jih najpogosteje ustvarijo otroci, največ raziskav o navezanosti na slavne osebe je bilo narejenih z mladostniki in mladimi na prehodu v odraslost, aplikacije za spletne zmenke uporabljajo posamezniki vseh starosti, z navezanostjo na nekdanjega partnerja ali sedanjega partnerja, ki živi v drugem kraju, se srečujejo predvsem odrasli, verovanja in misticizem je prisoten pri ljudeh različne starosti, nostalgija in žalovanja se pogosteje pojavljata v pozni odraslosti. V večini poglavij predstavim izsledke svojih raziskav, med kateri je vodilna o odnosu mladih do slavnih oseb v povezanosti z njihovim slogom navezanosti, življenjskim smislom, religioznostjo in duhovnostjo.

Literatura:

Cugmas, Z. (2022). Namišljeni objekti navezanosti. i2.

Raziskali smo pojav izbranih vrst problematične rabe družbenih omrežij in mobilnih telefonov pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimala nas je prekomerna raba družbenih omrežij in mobilnih telefonov, ter pojavi, kot so phubbing (uporaba mobilnega telefona v prisotnosti drugih), creeping (prebrskanje drugih) in catfishing (ustvarjanje lažne identitete) pri mladih, starih med 18 in 29 let. Prav tako so nas zanimale sočasne povezave s starostjo, spolom in osebnostnimi lastnostmi. Rezultati kažejo, da so problematična vedenja, povezana z rabo družbenih omrežij in mobilnih telefonov, z izjemo »catfishinga«, relativno pogosta med mladimi. Omenjena problematična vedenja so bila bolj pogosta med mlajšimi udeleženci, prekomerna raba družbenih omrežij in mobilnih telefonov ter »creeping« pa so bolj značilna za ženske kot moške. Ob nadzoru starosti, spola in časa, porabljenega na družbenih omrežjih, so se visok nevroticizem in nizka vestnost izkazali kot pomembni napovedniki problematične rabe družbenih omrežij in mobilnega telefona. Mladi z nižjo stopnjo sprejemljivosti so v večji meri poročali o problematičnih vedenjih, kot sta »creeping« in »catfishing«. Bolj ekstravertni in manj odprti mladi so poročali o bolj prekomerni rabi mobilnih telefonov ter večji rabi mobilnega telefona v prisotnost drugih (phubbing).

Literatura:

Kavčič, T., Puklek Levpušček, M., Zupančič, M. Poredoš, M. in Bjornsen, C. (2019). Personal correlates of problematic types of social media and mobile phone use in emerging adults. Human Technology, 15(2), 256-278. https://ht.csr-pub.eu/index.php/ht/article/view/224/202

Pri preko 11 000 mladih na prehodu v odraslost in mladih odraslih (povprečna starost 27 let, polovica v vsaki od 46 držav je bila študentov, sodelovali so tudi mladi iz Slovenije) s petih celin smo preučevali motive za uporabo Facebooka (FB). Prepoznali smo nekatere majhne, vendar značilne povezave med uporabniki z različnih celin in med spoloma ter povezave s starostjo. Ženske so navedle več motivov za uporabo FB kot moški, in sicer so pogosteje poročale o motivih ohranjanja stikov s prijatelji, ponovnega vzpostavljanja stikov s starimi prijatelji, dolgčasa, organiziranja in sodelovanja pri različnih dogodkih, preverjanja dejavnosti prijateljev, seznanjanja drugih o lastnih dejavnostih in deljenja fotografij. Moški pa so v primerjavi z ženskami kot motive pogosteje navedli pridobivanje novih prijateljev, dogovarjanje za zmenke in preverjanje profilov ljudi, ki jih ne poznajo. Mlajši uporabniki so (z izjemo deljenja fotografij) vsem drugim motivom pripisovali večjo pomembnost kot starejši uporabniki. S njihovo starostjo se je tudi zmanjševala pogostost uporabe FB in navedbe večine obravnavanih motivov za njegovo rabo (npr. ohranjanje prijateljstev, dolgčas, organiziranje in sodelovanje pri dogodkih, pisanje zasebnih sporočil, pridobivanje novih prijateljev, zmenki). Z naraščajočo starostjo so uporabniki pogosteje navajali rabo FB le za objavljanje ali deljenje fotografij. Evropejci so v primerjavi z uporabniki z drugih celin v nobenem motivu za uporabo FB niso iztopali. Razen v Severni Ameriki so mladi na vseh celinah FB najpogosteje uporabljali za ohranjanje stikov s prijatelji.

Literatura:

Kowal, M., Sorokowski, P., Sorokowska, A., Dobrowolska, M., Pisanski, K., Olesekiewicz, A., Aavik, T., Akello, G., Alm, C., Amjad, N., Zupančič, M., Kavčič, T. idr. (2020). Reasons for Facebook usage: Data from 46 countries. Frontiers in Psychology, vol. 11, art. 711, 1-7. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyg.2020.00711/full, DOI: 10.3389/fpsyg.2020.00711.

Na podlagi pomanjkljivosti merskih pripomočkov za ocenjevanje psihološkega osamosvajanja v odnosu do staršev, ki so oblikovana za mladostnike, smo na podlagi teorije prehoda v odraslost in novejših modelov psihološkega osamosvajanja razvili Test osamosvajanja na prehodu v odraslost (TOPO) v ekvivalentnih oblikah za samooceno mladih v odnosu do mame in v odnosu do očeta. V prvi študiji z mladimi na prehodu v odraslost, starih med 19 in 28 let (N = 633; 58,5 % žensk) smo z nabora 58 postavk, preko ustreznih statističnih analiz oblikovali preliminarni pripomoček z 38 postavkami in štirimi notranje zanesljivimi faktorji osamosvajanja. V drugi študiji  mladih (N = 500) se je kot optimalnejša pokazala 36-postavčna petfaktorska struktura v enakih oblikah v odnosu do mame in očeta: zaznana povezanost z mamo/očetom, iskanje opore pri mami/očetu v težkih življenjskih situacijah, zaznana vsiljivost mame/očeta (neželeno poseganje v zasebnost, psihološki nadzor staršev), zanašanje nase in bojazen pred razočaranjem mame/očeta. Faktorji so bili zadovoljivo notranje zanesljivi, prav tako smo poleg konstruktne veljavnosti podprli sočasno veljavnost petih različnih vidikov osamosvajanja s čustveno, funkcionalno in konfliktno (ne)odvisnostjo v odnosu do mame očeta. Z analizo več skupin smo pokazali tudi stabilnost faktorske strukture med moškimi in ženskami v odnosu do mame in očeta.

Z namenom oblikovanja psihometrično bolj robustnega pripomočka, ki bi bil uporaben v vzdolžnih in medkulturnih raziskavah (in praksi) smo sočasno s prevodom/priredbo TOPO v angleščino (ITEA) , izvedli tudi njegovo krajšanje. Z dvema vzorcema mladih v Sloveniji (N = 563 in N = 500) in v ZDA (N = 319 in N = 372) smo preko ustreznih statističnih postopkov razvili kratko različico (TOPO-K oz. ITEA-S) s 21 postavkami, enakimi v obliki za mamo in očeta. S kratko obliko smo prepoznali enako faktorsko strukturo (5 faktorjev) kot z dolgo obliko, primerno notranjo zanesljivost petih lestvic (v odnosu do vsakega starša posebej), poleg konstruktne tudi sočasno veljavnost s tremi obravnavanimi vidiki (ne)odvisnosti od staršev in vidiki diferenciacije jaza ter povezanost z demografskimi značilnostmi mladih (v Sloveniji in ZDA). S konfirmatorno faktorsko analizo več skupin smo podprli hipotezo o metrični in delni skalarni invariantnosti obeh oblik TOPO-K (v odnosu do mame in očeta) v obeh državah.  

V naslednji študiji smo prevedli/priredili kratko obliko Testa osamosvajanja na prehodu v odraslost za uporabo pri avstrijskih in nemških  mladih na prehodu v odraslost. Pri obeh vzorcih (480 Avstrijcih in 224 Nemcih) in z obema oblikama TOPO-K (v odnosu do mama in v odnosu do očeta) smo pokazali zadovoljivo faktorsko veljavnost in notranjo zanesljivost. Dosežene vrednosti mladih pri petih faktorjih (povezanost s staršem, iskanje opore pri staršu, zanašanje nase v odnosu do starša, zaznana vsiljivost starša in bojazen pred razočaranjem starša) so se smiselno povezovale s čustveno, funkcionalno in konfliktno odvisnostjo v odnosu do starša in zadovoljstvom mladih z njihovim življenjem.  Rezultati faktorske analize več skupin so podprli hipoteze o metrični in skalarni invariantnosti za obe TOPO-K obliki pri avstrijskem in nemškem vzorcu udeležencev. V skladu s teorijo samodoločenosti sta se npr. zaznani pozitivni odnos s starši (povezanost) in iskanje opore pri njih v težkih življenjskih situacijah povezovala z višjo ravnjo zadovoljstva z življenjem, zaznano poseganje staršev v zasebnost in psihološki nadzor ter bojazen pred razočaranjem staršev pa z nižjo ravnjo zadovoljstva z življenjem. Vendar pa odsotnost značilnih povezav zanašanja nase z življenjskim zadovoljstvom nakazuje, da se visoka ali nizka raven zanašanja nase pri mladih na prehodu v odraslost lahko povezuje z večjim ali manjšim zadovoljstvom v odvisnosti od posameznikovih virov, ki jih ima na razpolago za spoprijemanje z razvojnimi nalogami tega prehodnega in nestabilnega obdobja. Poleg naših predhodnih ugotovitev v Sloveniji, Turčiji in ZDA rezultati te študije nadalje nakazujejo uporabnost našega merskega pripomočka v različnih družbeno-kulturnih okoljih, še posebej pri psihološkem svetovanju mladim in njihovim staršem.

Literatura:

Komidar, L., Zupančič, M., Sočan, G., & Puklek Levpušček, M. (2014). Development and construct validation of the Individuation Test for Emerging Adults (ITEA). Journal of Personality Assessment, 96(5), 503–514. https://doi.org/10.1080/00223891.2013.850703

Komidar, L., Zupančič, M., Puklek Levpušček, M., & Bjornsen, C. (2016). Development of the Short Version of the Individuation Test for Emerging Adults (ITEA–S) and its measurement invariance across Slovene and US emerging adults. Journal of Personality Assessment, 98(6), 626–639. https://doi.org/10.1080/00223891.2016.1171231

Zupančič, M. in Komidar, L. (2018). Psihološko osamosvajanje in njegovo merjenje na prehodu v odraslost. V: M. Zupančič in M. Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave (str. 81-118). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Komidar, L., Zupančič, M. in Sirsch, U. (2021). Validation of the Individuation test for emerging adults-Short (ITEA-S) in Austrian and German emerging adults. Emerging Adulthood, 9(6), 749-756. https://doi.org/10.1177/2167696818818344

Pri 2040 slovenskih mladih smo raziskali, ali se pet dimenzij osamosvajanja od staršev na prehodu v odraslost, kot jih merimo s testom Testom psihološkega osamosvajanja na prehodu v odraslost (TOPO; Komidar idr., 2014) pojavlja v tipičnih kombinacijah (vzorcih). Prepoznali smo štiri notranje ponovljive ter med mamami in očeti strukturno skladne vzorce: (1) mladi z odvisnim vzorcem so zelo povezani s starši, se razmeroma močno zanašajo na njihovo oporo, precej jih skrbi morebitno razočaranje staršev, manj kot njihovi vrstniki pa se zanašajo nase; (2) anksiozni vzorec opisuje prisotnost spoprijemanja z notranjim konfliktom med visoko bojaznijo pred razočaranjem staršev in zaznanim pretiranim poseganjem staršev v njihovo zasebnost; (3) mladi z osamosvojenim – povezanim vzorcem kažejo razmeroma visoko raven zanašanja nase ob tesni povezanosti s starši in odsotnosti odnosnih težav; (4) mladi z osamosvojenim – neodvisnim vzorcem pa prav tako ne kažejo odnosnih težav, so pa izrazito neodvisni od opore s starše, s katerimi so razmeroma šibko povezani.

Primerljivi štirje vzorci osamosvajanja od staršev so se pokazali tudi z uporabo kratke oblike TOPO (TOPO-K; Komidar et al., 2016) pri slovenskih in avstrijskih mladih na prehodu v odraslost v njihovem odnosu do mam in očetov. Poleg tega smo odkrili povezanost med vzorci osamosvajanja in subjektivnim blagostanjem mladih. Na splošno so o najmanj ugodnem čustvenem in psihološkem blagostanju poročali mladi z anksioznim vzorcem, najvišje ravni blagostanja pa so bile značilne za mlade z osamosvojenim – povezanim vzorcem osamosvajanja od staršev.

Literatura:

Kavčič, T. in Zupančič, M. (2019). Types of separation-individuation in relation to mothers and fathers among young people entering adulthood. Journal of Youth Studies, 22(1), 66-86. https://doi.org/10.1080/13676261.2018.1478070

Zupančič, M., Sirsch, U., Lep, Ž. in Kavčič, T. (2022). Four types of individuation: Further evidence from two Central-European countries. Emerging Adulthood.  https://doi.org/10.1177/21676968221098822.

Koncept psihološkega osamosvajanja se navadno povezuje predvsem z okoljskimi dejavniki, med njimi najpogosteje kvalitete odnosa s primarnimi skrbniki. Pri tem so raziskave že pokazale, pomen odnosa med mladimi ne prehodu v odraslost in njihovimi starši na subjektivnega blagostanja, dosežene kriterije odraslosti in psihosocialnega delovanja. V literaturi je manj znanega o morebitnih genetskih vidikih, ki bi lahko posredovali pri procesu psihološkega osamosvajanja. V sklopu raziskav na temo nevrobioloških vidikov psihološkega osamosvajana pri mladih na prehodu v odraslost želimo naznaniti to vrzel v literaturi. Pri tem bomo uporabili Kratke osebnostne lestvice afektivne-nevroznanosti (BANPS; Barrett idr., 2013) in Test osamosvajanja na prehodu v odraslost – kratka oblika (TOPO-K; Komidar idr., 2016). Osebnostne lestvice afektivne-nevroznanosti so bili izdelane z namenom, da merijo izraženost t.i. prvotnih čustveno-motivacijskih sistemov pri ljudeh. Večina raziskav s širšega področja afektivne nevroznanosti je bilo izvedenih na živalskih modelih, predvsem sesalcih katerih subkortikalne regije možganov, iz katerih prvotni čustveno-motivacijski sistemi izvirajo, so homologni človeškim. Raziskave s področja vedenjske genetike so že pokazale signifikantne koeficiente dedljivosti za vsakega od sistemov (med 0.31 in .069), medtem ko so raziskave s področja molekularne genetike pokazale, da se izraženost sistemov povezuje z določenimi genskimi različicami. Z našimi raziskavami želimo preučiti ali izraženosti prvotnih čustveno-motivacijskih sistemov, ki imajo že znano genetsko komponento, napovedujejo vidike psihološkega osamosvajanja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimalo nas bo tudi, ali specifični kandidatni geni, ki sodelujejo v poteh pomembnejših nevromodulatorjev (dopamin, serotonin in oksitocin), vplivajo na morebitne povezave med prvotnimi čustveno-motivacijskimi sistemi in vidiki psihološkega osamosvajanja.

V mednarodni raziskavi, v kateri smo v več državah zbirali podatke o finančnem delovanju brucev, in ga je koordinirala M. Friedlmeier z univerze Grand Valley, smo pretežno na podlagi hierarhičnega modela finančne socializacije S. Shim idr. (2010) konceptualizirali model starševske finančne socializacije in zadovoljstva z upravljanjem osebnih financ. Preverili smo ga pri avstrijskih (N = 395) in slovenskih (N = 412) brucih. Kontekst predhodne starševske finančne socializacije (družbeno-ekonomski položaj staršev, starševsko finančno poučevanje in njihovo pozitivno finančno vedenje preden so njihovi »otroci« začeli študirati) je najprej napovedoval spoznavne izide finančnega učenja brucev (finančno znanje in prevzemanje finančnega vzora po starših), nato njihov nadzor finančnega vedenja, na naslednji ravni njihove vedenjske izide (pozitivno finančno vedenje in pozitivni odnos s starši glede finančnih zadev). Vedenjski izidi pa so nadalje prispevali k zadovoljstvu brucev pri njihovem upravljanju z osebnim denarjem. Poznavanje poti do zadovoljstva pri upravljanju s financami je pomembno, saj izsledki več raziskav kažejo, da subjektivna ocena finančnih okoliščin življenja in finančnega delovanja posameznikov pozitivno vpliva na njihovo zadovoljstvo z življenjem na sploh. Izsledki naše raziskave poudarjajo pomembno vlogo staršev v zgodnji (otroštvo, mladostništvo) finančni socializaciji in pojasnjujejo pot do pozitivnega finančnega delovanja pri mladih prehodu v odraslost preko več ravni.

Literatura:

Sirsch, U., Zupančič, M., Poredoš, M., Levec, K. in Friedmeier, M. (2020). Does parental financial socialization for emerging adults matter? The case of Austrian and Slovene first-year university students. Emerging Adulthood, 8(6), 509-520. https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/2167696819882178, DOI: 10.1177/2167696819882178.

V kontekstu iste raziskave smo kvalitativno in kvantitativno analizirali motive slovenskih brucev (N = 515) in enega izmed njihovih staršev za varčevanje denarja in preučevali dejavnike varčevanja pri brucih. Ugotovili smo, da je 67 % brucev in 65 % staršev varčevalo denar s specifičnim namenom, večinoma, da bi dosegli dolgoročne cilje, za večje finančne investicije, finančno varnost v prihodnosti in z motivom samo-nagrajevanja. Varčevanje in motivi zanj so se znotraj parov v istih družinah pozitivno povezovali, prav tako specifični motivi za varčevanje. Če so starši varčevali, je bila verjetnost, da varčujejo tudi njihovi »otroci« 2,88-krat večja. Varčevanje in motivi zanj pri brucih niso bili odvisni od finančnega položaja staršev ali spremembe tega položaja v zadnjih letih, prav tako ne od načina bivanja brucev (s starši, delno pri starših). V primerjavi s fanti so dekleta varčevala 1,67-krat pogosteje, in sicer pogosteje za prihodnost na splošno (finančna varnost, nepredvideni stroški) in z namenom doseganja finančne neodvisnosti, manj pogosto pa za velike investicije/nakupe, dolgoročne cilje in kratkoročne cilje/luksuzne nakupe. Pogosteje kot fantje so tudi navajala, da varčujejo na podlagi svojega finančnega znanja, izkušenj in pozitivnih finančnih prepričanj. Starši se med seboj v varčevanju in motivih zanj niso razlikovali glede izobrazbe, zaposlitvenega položaja (zaposleni za polni, skrajšani delovni čas, brez zaposlitve) in načina bivanja njihovih »otrok«, vendar so tisti, ki so živeli z »otroki« pogosteje varčevali za velike investicije in manj pogosto za kratkoročne cilje/luksuzne nakupe ali obdobje po upokojitvi. Očetje, starši v zakonski/partnerski skupnosti ter tisti, ki so finančni položaj družine ocenili kot boljši v primerjavi s slovenskimi družinami in tisti, ki so ocenili, da se jim je ta položaj v zadnjih letih izboljšal, so nekoliko pogosteje varčevali kot mame, samski starši in tisti, ki so finančni položaj ocenili slabše. Pomembno vlogo staršev kot posrednikov finančne socializacije v varčevanju njihovih »otrok« smo podprli z napovednimi zvezami med starševskim neposrednim poučevanjem »otrok« (v njihovem mladostništvu) o finančnih zadevah in starševskemu spremljanju »otrokove« porabe denarja. Upoštevanje predhodne starševske finančne socializacije je pomembno izboljšalo napoved varčevanja pri brucih preko njihovega spola in varčevanja staršev. 

Literatura:

Lep, Ž., Zupančič, M. in Poredoš, M. (2021). Saving of freshmen and their parents in Slovenia: Saving motives and links to parental financial socialization. Journal of Family and Economic Issues. [Spletna izd.]. 2021. https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10834-021-09789-x, DOI: 10.1007/s10834-021-09789-x.

Oblikovali in podprli smo medgeneracijski model poti od finančnega delovanja staršev (finančno razumevanje, nadzor nad finančnim vedenjem) do kakovosti finančnega odnosa med starši in študenti. Do tega izida sočasno vodijo predpostavljene poti v dveh smereh: preko (a) značilnosti finančnega starševstva (finančno vedenje in poučevanje) in finančnega zadovoljstva staršev (zadovoljstvo z upravljanjem s financami) ter (b) izidov finančnega starševstva (finančno razumevanje, privzemanje modela staršev, nadzor nad finančnim vedenjem in finančno vedenje) in finančnega zadovoljstva pri študentih (zadovoljstvo z upravljanjem s financami). Podatke smo pridobili z obširnim in predhodno validiranim inventarjem pri 482 parih študentov in njihovih staršev.  (1) Prepoznali smo (ne)posredni prispevek finančnega delovanja staršev k njihovemu finančnemu odnosu z ekonomsko bolj ali manj odvisnimi otroki; (2) pojasnili nekatere mehanizme medgeneracijskega prenosa v finančnem delovanju (modelno učenje, poučevanje); (3) podprli veljavnost napovednih zvez med generacijama, finančno socializiranima v različnih družbeno-

V sekundarni raziskavi, ki smo jo v okviru projekta CRP 2018 – 2020 izvedli na podatkih dveh ciklov mednarodnih študij znanja (TIMSS, PISA, PIRLS) v Sloveniji in izbranih petih evropskih državah smo raziskovali kakšno učno okolje in poučevanje usmerja različne učence k oblikovanju pozitivnega odnosa do znanja oz. notranje učne motivacije, ki zagotavlja tudi doseganje kakovostnega znanja. V ta namen smo oblikovali model »dejavnikov motivacije in znanja«, utemeljen na sintezi empirično podprtih psiholoških teorij učne motivacije. Model predpostavlja pozitivno povezanost med učnim okoljem, motivacijo in znanjem, pri čemer učno okolje neposredno učinkuje tako na motivacijo kot znanje, posredno pa preko motivacije učinkuje na znanje. Z večnivojskim modeliranjem (HLM) smo preučevali povezanost med kazalniki učnega konteksta in poučevanja (podpora učitelja oz. zavzetost poučevanja učitelja in pripadnost šoli) z učno motivacijo (samoučinkovitost, interes oz. notranja motivacija, uporabna vrednost predmeta oz. zunanja motivacija) in dosežki učencev z različnim socio-ekonomskim položajem (učna podpora doma oziroma SES) in kulturnim ozadjem (jezik, ki ga govorijo doma, oz. imigrantski status) ter spolom, na različnih predmetnih področjih (matematika, naravoslovje – fizika, kemija, biologija, slovenščina). Rezultate modeliranja smo primerjali med učenci različnih razrednih stopenj (4. in 8. razred OŠ in 1. letnik SŠ) in generacij (TIMSS 2011 – 2015 in PISA 2012 in 2015) ter različnimi evropskimi državami. Za vsak set podatkov smo izvedli po tri dvonivojske hierarhične regresijske analize (HLM): model motivacije na dosežke, model učnega okolja na dosežke in model učnega okolja na motivacijo, pri čemer smo nadzorovali učinek individualnih značilnosti učencev. V splošnem rezultati modeliranja kažejo, da imajo individualni dejavniki večji učinek na dosežke (zlasti skladnost jezika, ki ga učenci govorijo doma, z jezikom pouka in učna podpora doma), na motivacijo pa majhnega. Motivacija srednje močno učinkuje na dosežke (zlasti samoučinkovitost, manj interes). Učno okolje skoraj nima neposrednih učinkov na dosežke, ima pa velike učinke na učno motivacijo (zlasti podpora učitelja, manj pripadnost šoli). Na dosežke torej učno okolje učinkuje predvsem posredno, preko krepitve učne motivacije. Rezultati kažejo nekatere variacije med predmetnimi področji, razredno stopnjo in posameznimi državami.

Literatura:

Gril, A., Bijuklič, I., Autor, S., Šterman Ivančič, K., Japelj Pavešić, B. (2020). Spodbudno učno okolje za motivirano učenje in kakovostno znanje: zaključno vsebinsko poročilo – elaborat projekta. Ljubljana: Pedagoški inštitut. [COBISS.SI-ID 19479811].